1.) Širino vseh vrat (vhodna, notranja,…), skozi katere bo potrebno prenesti sedežno garnituro. Veliko elementov sedežnih garnitur je danes že v celoti ali vsaj delno sestavljenih. Gre za večje in širše kose pohištva, katere ni nujno vedno lahko spraviti skozi vrata.
2.) Pozicija vrat in oken v prostoru (od ene stene do druge).
3.) Višino parapet oken, da se bodo lahko le-ta normalno odpirala v primeru, če bo sedežna garnitura stala pred oz. pod njimi.
4.) Širina vrat, ki se odpirajo v prostor – proti sedežni garnituri. Nepraktično je, če v prostor postavite preveliko sedežno garnituro in se posledično vrata ne odpirajo v celoti in tako onemogočajo normalen dostop v prostor.
5.) Dolžino in širino radiatorja ali drugih grelnih teles ter njihovo pozicijo v prostoru. Radiator naj se nahaja minimalno 10 cm od sedežne garniture. V nasprotnem primeru lahko zaradi neposrednega stika tople/vroče površine s sedežno garnituro pride do poškodbe in deformacije materialov oblazinjenja.
6.) Predvidene oz. obstoječe ostale ovire ali kose pohištva, ki se bodo nahajali v istem prostoru in posledično namenili manj prostora novi sedežni garnituri (dnevni regal, klubska mizica, počivalnik,…).
7.) Izmerite neto površino prostora, namenjeno izključno sedežni garnituri, brez zgoraj naštetih »ovir«.
NASVET: Ljudje si velikokrat težko predstavljamo koliko prostora zasede kos pohištva. Da bi se izognili morebitnim naknadnim presenečenjem, je najzanesljivejši način za pridobitev prostorske predstave, da predel tal, na katerega nameravate postaviti novo sedežno garnitura, po obliki mer tlorisa garniture polepite s krep lepilnim trakom (ki ga s tal enostavno odlepite) ali porišete s kredo (ki jo s tal enostavno zbrišete). Pomagamo si lahko tudi s praznimi škatlami, ki jih zložimo v približno obliko predvidene sedežne garniture ter čeznje položimo rjuho.
Tako boste dobili najlažji prikaz zasedenosti prostora in velikost prehodov med bodočo sedežno garnituro in ostalimi predmeti v istem prostoru.